Baker je upogljiva, kovna, raztezna in rdečkasta kovina, čisti baker pa je poleg srebra najboljši prevodnik toplote in elektrike od vseh elementov; na sobni temperaturi je odporen na kisik in vodik, dušik in ogljik; v vlažnem zraku je prekrit s patino; pri segrevanju reagira s kisikom in je topen v oksidirajočih kislinah – in prisotnosti kisika – z neoksidirajočimi kislinami; ravni oksidacije: v glavnem II (stabilne spojine) in I, občasno III in IV (nestabilne spojine); vodne raztopine bakrovih spojin so modre barve; topne bakrove spojine so v glavnem strupene

Predmeti, narejeni iz bakra in njegove zlitine, so odporni na vremenske vplive, saj so v celoti prekriti s slojem bazičnega karbonata (tako imenovana patina), ki ščiti njegovo površino pred nadaljnjo korozijo.

Kemijska formula: Cu;
Atomsko število 29;
Atomska teža: 63,546;
Tališče 1083,45 ºC;
Vrelišče: 2582 ºC;
Gostota 8,92 g/cm³.

Mesto v periodnem sistemu elementov: prehodne kovine, skupina bakra (poleg bakra v to skupino spadajo še zlato, srebro in rentgenij).

Po nekaterih izračunih je kar 80 odstotkov bakra, kadarkoli pridobljenega, še vedno v uporabi ali na voljo za ponovno predelavo. Zato lahko domnevamo, da je baker, pridobljen pred tisoč leti, še vedno v uporabi v sodobnih napravah.

Možnost pridobivanja bakra iz sekundarnih surovin, ne da bi to vplivalo na njegovo kakovost, je danes ena najpomembnejših prednosti te rdeče kovine. Po predvidevanjih naj bi 40 odstotkov evropskega povpraševanja po bakru pokrila kovina, ki je pridobljena iz sekundarnih surovin.

Srednje veliki avto vsebuje do 22,5 kg bakra. Brez bakra ne bi bilo električne in elektronske opreme, pametnih strojev, nosilec menjalnikov, obsežnih sistemov senzorjev in sistemov, ki zagotavljajo informacije in zabavo. Zaradi nenehnega širjenja visoko učinkoviti elektronski sistemi v sodobnih vozilih potrebujejo vedno več elektrike in s tem več bakra.

Največje vetrne elektrarne na vodi v Severnem in Baltskem morju vsebujejo do 30 ton bakra v eni napravi. Baker se uporablja predvsem v generatorjih elektrarn. S proizvodnjo ene tone bakra oddamo manj kot eno tono ogljikovega dioksida. Z uporabo bakra v vetrnih elektrarnah in proizvodnji zelene energije je mogoče pomembno omejiti izpuste CO2 v zrak.

Vse od ponev naših babic do loncev najboljših kuharjev, nagrajenih z Michelinovimi zvezdicami, so bakrene posode brez primere!!! Zakaj? Ker je baker najboljša surovina za izdelavo kuhinjskih pripomočkov. Odlično prevaja toploto, zagotavlja enakomerno porazdeljeno in konstantno temperaturo ter omeji toplotno vztrajnost posod. Zaradi antibakterijskih lastnosti bakra so jedi, pripravljene v takšnih posodah, veliko bolj zdrave.

Mikrobi so bili odkriti šele v 19. stoletju, vendar pa so bili zdravilni učinki bakra znani že v antiki. Egipčani, Grki, Rimljani in Azteki so uporabljali bakrove spojine za zdravljenje bolezni in ohranjanje higiene. Egipčani so uporabljali baker za steriliziranje pitne vode in razkuževanje ran. Hipokrat je zdravil odprte rane in razdraženost kože z bakrom. Rimljani so zapisali številne rabe bakra pri zdravljenju različnih bolezni. Azteki so zdravili vnetje grla z bakrom, Perzijci in hindujci pa so baker nanašali na žulje, očesne okužbe in genitalne razjede.

V antiki so za kovance uporabljali predvsem srebro in zlato. Samo kovanci majhnih vrednosti so bili kovani iz bakra; uporabljeni so bili tudi za tako imenovano kvarjenje denarja. Od takrat se je mnogo spremenilo.

V 21. stoletju se baker široko uporablja kot kovina za kovance. Evro je narejen iz različnih bakrovih zlitin, vključno z Nordijskim zlatom, ki so bile ustvarjene za to valuto. Baker je izrinil srebro in zlato iz proizvodnje kovancev in postal najpogostejša surovina za kovance.

Danes je poljska valuta narejena iz bakrovih zlitin.

Arheologi so ugotovili, da so cevi iz bakra uporabljali za gradnjo akvaduktov v Starem Egiptu okoli leta 2750 pred našim štetjem. Primer takšne napeljave je mogoče videti v Narodnem muzeju v Berlinu. Prva znana bakrena cev za vodo prihaja iz bližine piramide Sahura v kraju Abusir. Navkljub zobu časa je bakrena napeljava še vedno v zelo dobrem stanju v nasprotju s templjem, iz katerega prihaja baker. To je neizpodbiten dokaz, da je baker obstojen material. Dandanes se uporablja tudi v ogrevalni tehniki in vodovodnih sistemih.

Baker se že tisočletja uporablja v gradnji in arhitekturi. Bakrene strehe templjev, palač ali drugih javnih stavb, ki jih uporablja družba, jarki, bruhalniki in strelovodi so najboljši primeri uporabe tega materiala. Najpogostejša raba bakra je povezana z njegovo obstojnostjo in odpornostjo na vremenske in okoljske vplive. Življenjska doba bakrene strehe je od sto do tristo let. V tem času se barva strešnih elementov nenehno spreminja. To se zgodi, ker se zaradi oksidacije bakra tvori sloj alkalnega bakrovega karbonata, imenovan patina. Barva strehe se spremeni iz svetlo rdečkaste v temno rjavo in do značilne zelene barve.

V arhitekturi je mogoče baker opaziti ne le v kipih in instalacijah, ki označujejo pomembne ljudi ali dogodke, temveč tudi za olepšanje prostorov, ki ga ustvari človeška roka. Kipi pogosto postanejo simbol prebivalcev mest (Kip svobode v New Yorku, steber Sv. Marka v Benetkah, kip male morske deklice v Kopenhagnu, Manneken Pis (deček, ki lula) v Bruslju in spomenik prijateljstva v kraju Legnica).

Baker je bistven za naše telo skozi vse življenje, njegovo pomanjkanje pa povzroči mnoge težave. Uravnotežena prehrana pomaga preprečiti pomanjkanje bakra, priporočen dnevni vnos pa je okoli 1 mg.

Nekatera hrana je izjemno bogata z bakrom, npr. oreščki, žita, čičerika, jetra ali ostrige. Naravna živila, kot so žitarice, meso in ribe, vsebujejo dovolj bakra, da zadostijo 50 odstotkom dnevnih potreb. Obstajajo še bolj presenetljivi in okusni viri bakra, kot sta kakav in čokolada.

Baker je izjemno pomemben za zdravje in vpliva na življenje človeka od zarodka do starosti. Skupaj z železom in cinkom je odgovoren za dobro počutje. Potrebujemo ga za tvorjenje žil, zdravo srce, stabilizacijo kolagenskih vlaken in vezno tkivo. Baker je prav tako bistven za razvoj možganov in učinkovite povezave med nevroni v možganih ter za zdrave zobe in kosti.

Napredek v 19. in 20. stoletju je prinesel nove rabe bakra in tako se je povpraševanje po tej surovini močno povečalo. Domneva se, da se je proizvodnja bakra med letoma 1850 in 1945 povečala kar za štiridesetkrat

Baker je sprožil revolucijo, ki traja še danes, in bo verjetno ostal eden najbolj nenadomestljivih virov za človeka. Njegova raba v sodobni tehnologiji in elektronskih napravah, kot so pametni telefoni, računalniki itd., so dokaz, da svet danes ne more delovati brez bakra.