Sveto pismo ni le zbirka svetih knjig ter vir vere za jude in kristjane, temveč tudi izjemen vir znanja o antičnih časih. Sama beseda baker se v Bibliji pojavi šestnajstkrat – za primerjavo je zlato omenjeno 359-krat, srebro pa samo osemkrat. Bron, zlitina bakra in kositra, je v Bibliji navedena kar 98-krat, medtem ko je topovski bron omenjen osemkrat. V Bibliji lahko najdemo tudi informacije o rudnikih (2) in livarnah ter tehnologiji vlivanja (26).

Od kod je prišla kovina, ki so jo takratna kraljestva pridobivala kot surovino za izdelavo orodja, orožja in drugih okraskov? Arheološke raziskave in temeljita analiza svetopisemskih besedil so omogočile podrobno preučitev. Eden od virov bakra je bila svetopisemska pokrajina Edom jugozahodno od Izraela. To je bila dežela, ustanovljena še preden je Ezav, Jakobov brat, ustvaril judovsko državo. V času od 10. do 9. stoletja pred našim štetjem, je bilo to pomembno nahajališče bakra in metalurško središče.

Glede na Sveto pismo so bili rudniki bakra v dolini Wadi al-Araba, ki je del reke Jordan in se razteza južno od Mrtvega morja do Akabskega zaliva na vzhodnem koncu Rdečega morja (Job 28:2-4). Baker je nastal tudi v gori Obljubljene dežele (Deuteronomij 8:9). Salomon je izdeloval bakrene odlitke v času praznika Sukot (1 Knjiga kraljev 7:14-46; 2 Kroniška knjiga 4:1-18). Rudniki bakra so bili na Cipru, v Svetem pismu pa so omenjeni tudi drugi kraji, iz katerih so uvažala ta material ljudstva Javan, Tubal in Mešeh (Ezekiel 27:13).

Iliada in Odiseja nista le mojstrovini Evropske literature, temveč tudi izvrstna vira za preučevanje rabe bakra v antični dobi. Posamezni odlomki Homerjeve pesmi o Ilionu so še danes dokaz, kako raznovrstno so to kovino uporabljali stari Grki, Trojanci in drugi narodi, vpleteni v spor toliko let nazaj.

Homerjeva dela ne le predstavljajo vojščake, oblečene v topovski bron, temveč tudi odkrivajo skrivnosti dela grških rokodelcev. Vredno si je ogledati opis Ahilovega ščita, ki ga je naredil Hefajst.

Trdega bakra in cina zdaj vrže v žarino žehtečo, s číslanim zlatom še kepo srebra; ko vse je storjeno, naklo postavi na klado, veliko, pa prime z desnico kládivo silno, težkó, pa prime z levico za klešče.

[478] Najprej loti se ščita, velikega, močne obrane, zgládi povsodi vršino, okoli zapogne obod mu, trojnat, svetló lesketàv, a z njega srebrno oprto. Pet plasti je na ščitu: v sleherno vdelal je mojster množico živih podob, klepaje z izvédenim umom. (…)

[607] Slednjič ustvari še moč neskončnih vodá Okeana, z njimi zaključi obod čvrstó kovanega ščita. Kadar pa skóval je ščit mu, véliki, močno obrano, skóval je tudi oklep, svetlejši ko ognja žarina, skoval je šlem mu težak, sencèm na tésno priležen, lep, umetno popisan, na njem pa zlata je griva, Skoval oblogo nogàm, golenke iz mehkega cina. Kadar dopolni opravo umetnik zastavno plečati, vzdigne jo s tal in prinese Ahilovi materi k nogam: ona pa šine ko sokol raz snežno golico Olimpa, svetlo orožje nosèč, mojstrovino Hefaista kovača. https://www.theoi.com/Text/HomerIliad18.html

V srednjem veku baker ni bil več tako plemenita kovina kot v prejšnjih stoletjih. Njegovo pridobivanje je bilo v glavnem povezano s povpraševanjem po srebru, ki je tvoril osnovo denarnega gospodarstva v Evropi po 8. stoletju.

Od 10. do 15. stoletja je mogoče razločiti več rudarskih središč, povezanih s pridobivanjem srebra in bakra. Prvi pisni viri govorijo o odkritju najdišču bakra na hribu Rammelsberg nad mestom Goslar (hribovje Harz, Nemčija), ki je bilo od 10. stoletja naprej ena od cesarskih rezidenc. Ocenjuje se, da je bilo do konca 14. stoletja samo iz tega nahajališča pridobljeno 140.000 ton bakra. Malo pozneje so baker začeli kopati tudi v bližini mesta Mansfeld (11.–12. stoletje). V 13. stoletju je prišlo do rudarskega razcveta na območju današnje Češke republike, ki vključuje kraj Kutna Hora. Srebro iz tega nahajališča je uporabljal kralj Venčeslav II. za izvajanje denarne reforme, v kateri je v Pragi uvedel penije. V Kutni Hori so pridobili 2500 ton srebra in 100.000 ton bakra.

Skalnate površine v bližini Banske Bystrice, Bańske Stiavnice in Kremnice (tako imenovani madžarski rudarski kraji) so bile med najpomembnejšimi nahajališči bakra, od koder so baker uvažali po celi Evropi. Rudniki so bili aktivni od 13. stoletja naprej, a so lokalni rudniki zacveteli šele v 15. in 16. stoletju. Ocenjuje se, da je med letoma 1495 in 1546 podjetje Fuggers, ki je delovalo na območju Banske Bystrice, pridobilo okoli 30.000 ton bakra in 115 ton srebra.