> Neolitski vojvoda kulture Varna

> Baker v Svetem pismu

> Baker v Iliadi in Odiseji

> Baker v srednjem veku

> Načini uporabe bakra

Neolitski vojvoda kulture Varna

Ena najznamenitejših najdb zgodnje uporabe bakra v Evropi so pokopi, odkriti v položaju hudiča v bližini mesta Varna (Bolgarija), ki so povezani s kulturo Varna. Grobišče, ki izvira iz leta 4600 do 4400 pred našim štetjem, je bilo odkrito leta 1972. Do leta 1986 so prepoznali 281 grobov, vključno z mnogimi kenotafi (simbolični grobovi). Trupla pokojnih so bila skupaj s pogrebnimi darovi položena v jame, ki so bile do 2,5 metra globoke. Vse pokope je zaznamovala prisotnost precejšnje količine bakrenih izdelkov: sekire, prstani in drugo okrasje. V grobovih so bili tudi predmeti iz kremena, zapestnice in biseri iz školjk rodu Spondylus. Oprema pokopov kaže na stike z zahodno obalo Črnega morja, Anatolije in morda Kavkaza. Omembe vreden je zlasti grob št. 43, ki vsebuje okostje 40-letnega moškega. Skupaj s truplom so v grob položili številne posode, pa tudi žezla, sekire, šila in igle, narejene iz bakra. V grobu je bilo najdenih 160 predmetov iz tega materiala in več kot 3000 majhnih predmetov iz zlata v skupni teži prek 6 kg. To je grob enega najbogatejših ljudi, ki živi v sodobnem svetu!

Oblika skeletnega pokopa iz Varne (4600–4400 pr.n.št.) z nekatero najstarejšo zlatnino in bakrenimi predmeti na svetu; javno dostopno

Baker v Svetem pismu

Sveto pismo ni le zbirka svetih knjig ter vir vere za jude in kristjane, temveč tudi izjemen vir znanja o antičnih časih. Sama beseda baker se v Bibliji pojavi šestnajstkrat – za primerjavo je zlato omenjeno 359-krat, srebro pa samo osemkrat. Bron, zlitina bakra in kositra, je v Bibliji navedena kar 98-krat, medtem ko je topovski bron omenjen osemkrat. V Bibliji lahko najdemo tudi informacije o rudnikih (2) in livarnah ter tehnologiji vlivanja (26).

Od kod je prišla kovina, ki so jo takratna kraljestva pridobivala kot surovino za izdelavo orodja, orožja in drugih okraskov? Arheološke raziskave in temeljita analiza svetopisemskih besedil so omogočile podrobno preučitev. Eden od virov bakra je bila svetopisemska pokrajina Edom jugozahodno od Izraela. To je bila dežela, ustanovljena še preden je Ezav, Jakobov brat, ustvaril judovsko državo. V času od 10. do 9. stoletja pred našim štetjem, je bilo to pomembno nahajališče bakra in metalurško središče.

Glede na Sveto pismo so bili rudniki bakra v dolini Wadi al-Araba, ki je del reke Jordan in se razteza južno od Mrtvega morja do Akabskega zaliva na vzhodnem koncu Rdečega morja (Job 28:2-4). Baker je nastal tudi v gori Obljubljene dežele (Deuteronomij 8:9). Salomon je izdeloval bakrene odlitke v času praznika Sukot (1 Knjiga kraljev 7:14-46; 2 Kroniška knjiga 4:1-18). Rudniki bakra so bili na Cipru, v Svetem pismu pa so omenjeni tudi drugi kraji, iz katerih so uvažala ta material ljudstva Javan, Tubal in Mešeh (Ezekiel 27:13).

Mojzes in bakrena kača, ki jo je naslikal Antoon van Dyck (1599-1641); javno dostopno

Rekonstrukcija Salomonovega templja z bronastimi posodami v ospredju; javno dostopno

Baker v Iliadi in Odiseji

Iliada in Odiseja nista le mojstrovini Evropske literature, temveč tudi izvrstna vira za preučevanje rabe bakra v antični dobi. Posamezni odlomki Homerjeve pesmi o Ilionu so še danes dokaz, kako raznovrstno so to kovino uporabljali stari Grki, Trojanci in drugi narodi, vpleteni v spor toliko let nazaj.

Homerjeva dela ne le predstavljajo vojščake, oblečene v topovski bron, temveč tudi odkrivajo skrivnosti dela grških rokodelcev. Vredno si je ogledati opis Ahilovega ščita, ki ga je naredil Hefajst.

 

Trdega bakra in cina zdaj vrže v žarino žehtečo, s číslanim zlatom še kepo srebra; ko vse je storjeno, naklo postavi na klado, veliko, pa prime z desnico kládivo silno, težkó, pa prime z levico za klešče.

[478] Najprej loti se ščita, velikega, močne obrane, zgládi povsodi vršino, okoli zapogne obod mu, trojnat, svetló lesketàv, a z njega srebrno oprto. Pet plasti je na ščitu: v sleherno vdelal je mojster množico živih podob, klepaje z izvédenim umom. (…)

[607] Slednjič ustvari še moč neskončnih vodá Okeana, z njimi zaključi obod čvrstó kovanega ščita. Kadar pa skóval je ščit mu, véliki, močno obrano, skóval je tudi oklep, svetlejši ko ognja žarina, skoval je šlem mu težak, sencèm na tésno priležen, lep, umetno popisan, na njem pa zlata je griva, Skoval oblogo nogàm, golenke iz mehkega cina. Kadar dopolni opravo umetnik zastavno plečati, vzdigne jo s tal in prinese Ahilovi materi k nogam: ona pa šine ko sokol raz snežno golico Olimpa, svetlo orožje nosèč, mojstrovino Hefaista kovača. https://www.theoi.com/Text/HomerIliad18.html

Grška livarska delavnica, grško lončarstvo iz 5. stoletja pred našim štetjem; javno dostopno

Hefajst z Ahilovim ščitom, grško lončarstvo iz 5. stoletja pred našim štetjem; javno dostopn

Hefajst in Tetija, Ahilova mati, grško lončarstvo iz 5. stoletja pred našim štetjem; javno dostopno

Baker v srednjem veku

V srednjem veku baker ni bil več tako plemenita kovina kot v prejšnjih stoletjih. Njegovo pridobivanje je bilo v glavnem povezano s povpraševanjem po srebru, ki je tvoril osnovo denarnega gospodarstva v Evropi po 8. stoletju.

Od 10. do 15. stoletja je mogoče razločiti več rudarskih središč, povezanih s pridobivanjem srebra in bakra. Prvi pisni viri govorijo o odkritju najdišču bakra na hribu Rammelsberg nad mestom Goslar (hribovje Harz, Nemčija), ki je bilo od 10. stoletja naprej ena od cesarskih rezidenc. Ocenjuje se, da je bilo do konca 14. stoletja samo iz tega nahajališča pridobljeno 140.000 ton bakra. Malo pozneje so baker začeli kopati tudi v bližini mesta Mansfeld (11.–12. stoletje). V 13. stoletju je prišlo do rudarskega razcveta na območju današnje Češke republike, ki vključuje kraj Kutna Hora. Srebro iz tega nahajališča je uporabljal kralj Venčeslav II. za izvajanje denarne reforme, v kateri je v Pragi uvedel penije. V Kutni Hori so pridobili 2500 ton srebra in 100.000 ton bakra.

Skalnate površine v bližini Banske Bystrice, Bańske Stiavnice in Kremnice (tako imenovani madžarski rudarski kraji) so bile med najpomembnejšimi nahajališči bakra, od koder so baker uvažali po celi Evropi. Rudniki so bili aktivni od 13. stoletja naprej, a so lokalni rudniki zacveteli šele v 15. in 16. stoletju. Ocenjuje se, da je med letoma 1495 in 1546 podjetje Fuggers, ki je delovalo na območju Banske Bystrice, pridobilo okoli 30.000 ton bakra in 115 ton srebra.

Rudarji iz knjige Ein nutzlich bergbuchleyn, ki jo je napisal Ulrich Rülein von Calw, konec 15. stoletja; javno dostopno

Rudarji iz Kutne Hore (Češka), konec 15. stoletja; javno dostopno

Rudarji iz Kutne Hore (Češka), konec 15. stoletja; javno dostopno

Rudarji iz Kutne Hore (Češka), konec 15. stoletja; javno dostopno

Rudarji in livarji iz mesta St. Anna Altar in Rožňavě (Slovaška), začetek 16. stoletja; javno dostopno (1513)

Rudarji in livarji iz mesta St. Anna Altar in Rožňavě (Slovaška), začetek 16. stoletja; javno dostopno (1513)

Rudarji in livarji iz mesta St. Anna Altar in Rožňavě (Slovaška), začetek 16. stoletja (1513)

Rudarji iz 17. stoletja, Cerkev miru, Swidnica, Poljska

Rudarji iz 18. stoletja, Mniszkow, Spodnja Šlezija, Poljska, foto T. Stolarczyk

Rudniki bakra po svetu

Na svetu je na tisoče znanih nahajališč bakra, a rudarska dela danes potekajo v nekaj več kot tristo rudnikih

Razlikovati je mogoče med tremi glavnimi vrstami nahajališč glede na geološko sestavo in poreklo. Najpogostejša in trenutno gospodarsko najpomembnejša so tako imenovana porfirna nahajališča (ki spadajo med hidrotermalna), v katerih je baker vezan v sulfid, ki je prisoten v globočninskih vulkanskih kamninah. Najpomembnejše te vrste je mogoče najti v Severni in Južni Ameriki, in sicer v Čilu (Chuquicamata, El Teniente), Peruju (Cuajone, Toquepala) ali Mehiki (La in Caridad, Cananea).

Druga vrsta je lahko slojevito nahajališče bakra, kjer je ta kovina prisotna v sedimentnih kamninah (npr. skrilavec, peščenjak, dolomit, apnenec) in je vezana v strukturi silikata, karbonata in sulfita. Popolni primeri te vrste nahajališč so trenutno na predsudetski monoklinali (Lubin, Polkowice, Rudna) in v tako imenovanem »starem bazenu bakra« (Leszczyna, Wilkow, Iwiny, Spodnja Šlezija, Poljska). Omembe vredni so tudi rudniki v tako imenovanem bakrenem pasu v Kongu in Zambiji.

Gospodarsko najmanj pomembno bakreno rudo najdemo na nahajališčih sulfitne rude, kjer imajo bakroviti sulfiti obliko žile, ki se pojavi bodisi kot masivno gnezdo v apnencu bodisi kot velike skupine rud v vulkanskim kamninah. V so vrsto nahajališč spada več opuščenih rudarskih središč v Evropi.

Največji odprti kop na svetu je Escondida, ki se nahaja v puščavi Atacama v severnem Čilu. Tam pridobijo 5 odstotkov bakra na svetu. Rudnik Kidd Creek, ki se nahaja 27 km severno od mesta Timmins v Ontariu, Kanada, je eden najbolj globokih rudnikov bakra na svetu. Razen bakra tam pridobivajo še cink, srebro in indij. Slednji se uporablja v proizvodnji sodobnih elektronskih proizvodov. Trenutno baker kopljejo na globini 2930 metrov.

Čile, rudnik Chuquicamata, odprti kop bakra, arhiv Muzeja bakra v mestu Legnica

Čile, rudnik Salvador, pokrajina rudnika, arhiv Muzeja bakra v mestu Legnica

Čile, rudnik Escondida, največji odprti kop bakra na svetu, vir: www.bhp.com

Rudarstvo in metalurgija bakra