> Baker, cuprum, copper, cobre, Kupfer, cuivre, miedź
> Simbol za baker
> Bakrovi minerali
Baker, cuprum, copper, cobre, Kupfer, cuivre, miedź
Ime bakra izhaja iz grške besede Kypros, ki pomeni Ciper. V antiki so to surovino dostavljali prejemnikom iz rudnikov, ki se nahajajo v gorskem masivu Troodos. Rimljani so nahajališča te surovine imenovali ciprski kamen (aes cyprium). Latinsko ime za baker (cuprum) in njegova imena v drugih jezikih so: francosko cuivre, nemško Kupfer, angleško copper in špansko cobre.
Ciper, zemljevid otoka, javno dostopno
Antični rudniki v gorovju Troodos na Cipruvir: www.album.wernerstalder.com
Simbol za baker
V Starem Egiptu je bil hieroglif Ankh (crus ansata; egipčanski križ) ne le simbol življenja in plodnosti, temveč tudi simbol za baker. V Antični Grčiji je bila ta kovina povezana z boginjo Afrodito (ciprsko, Venera). Najlepša med prebivalci Olimpa naj bi nastala iz spenjenega morja v bližini Cipra. Po mitologiji je bil Ciper eden od njenih priljubljenih krajev. Piktogram, ki je pripadal Afroditi, je postal simbol planeta Venere in je bil uporabljen v alkimiji za označevanje bakra. Ta simbol so uporabljali za označevanje nahajališč in rudnikov bakra do 18. stoletja. Prav tako simbol označuje ženski spol in ženskost.
Po dobi razsvetljenstva se je proces raziskovanja sveta in narave okrepil. Na začetku 19. stoletja (1808) je angleški znanstvenik John Dalton (1766-1844) objavil delo o atomski teoriji sestave snovi. Baker je bil tam v obliki piktograma, ki predstavlja črko C (cuprum), vpisano v krog.
Simbol bakra, ki ga danes poznamo kot Cu iz periodnega sistema, je nastal v drugi polovici 19. stoletja.
Hieroglif Ankh (crus ansata; egipčanski križ) – simbol življenja in plodnosti ter simbol za baker; javno dostopno
Venera in njen simbol na sliki iz konca 15. stoletja; javno dostopno
Zemljevid iz 18. stoletja, ki prikazuje rudnike bakra in talilnico bakra, državni arhiv v mestu Katowice (Poljska)
Daltonovi atomski simboli; javno dostopno
Simbol za baker v periodnem sistemu, javno dostopno
Bakrovi minerali
Čeprav je vsebnost bakra v zemeljski skorji nizka – domneva se, da zunanji 10-kilometrski sloj litosfere vsebuje približno 55 gramov bakra na tono kamna, in zato ni mogoče trditi, da je koncentracija bakra redka. V teh krajih ljudje že tisočletja ustanavljajo rudnike in iščejo nahajališča globlje, ne le pod zemeljskim površjem, temveč tudi pod morskim in oceanskim dnom
Od več kot 160 bakrovih mineralov je mogoče na industrijsko pomembnih nahajališčih najti le 18 mineralov. To so v glavnem sulfidi (90 %), ki običajno vsebujejo železo, redkeje pa antimon in arzen, lahko pa se pojavijo tudi oksidi (9 %). Samorodni baker (1 %) je prav tako industrijsko pomemben.
Samorodni baker – 100 % bakra; včasih se pojavi z dopantom železa (do 2,5 %), zlata (2–3 % v zlatem bakru) ter srebrom in arzenom. Poznamo ga iz hidrotermalnih nahajališč v regiji Upper Lake, najdemo ga v oksidacijskem območju nahajališč sulfidnega bakra (Čile) ali pa je vezivo za sedimentna nahajališča (Uzbekistan).
Halkozin (Cu2S) – do 80 % bakra (79,8 % bakra in 20,2 % žvepla); dopanti srebro, železo, kobalt, nikelj, arzen in zlato ter drugi. Nastaja na območjih okamenitve (sekundarna obogatitev z minerali) in tudi med sedimentnimi kamninami. Njegova značilnost je temno siva barva.
Halkopirit (CuFeS2) – do 35 % bakra (34,57 % bakra, 30,54 % železa in 34,9 % žvepla, dopanti srebro, zlato, titan in drugi). Halkopirit, imenovan tudi »zlato bedakov«, je mineral rumenorjave barve in s kovinskim leskom.
Bornit (bakrova ruda, Cu5FeS4) – do 63 % bakra (63,3 % bakra, 11,2 % železa in 25,5 % žvepla, kemične analize kažejo razlike v razponu mineralov od 52 do 65 % bakra, 8 do 10 % železa in 20 do 27 % žvepla, srebrove primesi). Pojavlja se tako na hidrotermalnih nahajališčih (Ural, Kazahstan, Zambija, Kongo), kot tudi na sedimentnih nahajališčih v okolici mesta Mansfeld v Nemčiji); rjav, bakreno rdeč mineral, pogosto modro-vijolične barve.
Kovelin (CuS) do 66 % bakra (66,5 % bakra, 33,5 % žvepla, dopant železo, včasih selen, srebro, svinec). Mineral najpogosteje najemo na območjih sekundarne obogatitve s sulfidi (Čile, Bolivija), kot posledica hidrotermalne aktivnosti pa tudi na sedimentnih nahajališčih bakra; je mineral močne indigo ali modro-vijoličaste barve.
Tetraedrit ([Cu, Fe] 12Sb4S13). Žveplo z različno kemijsko sestavo; vsebnost bakra je med 22 in 52 odstotki. Mineral je jekleno sive ali črne barve.
Kuprit (Cu2O) – do 89 % bakra (88,8 % bakra in 11,2 % kisika). Nastane zaradi oksidacije nahajališč sulfidnega bakra, predvsem halkozina in bornita. Pogosto se pojavi skupaj s samorodnim bakrom in je industrijsko pomemben (Čile, Peru); mineral je rdeče barve, včasih pa se uporablja kot zlatarjev kamen.
Tenorit (CuO) – teoretično 79,9 % bakra, 20,1 % kisika; nastane zaradi oksidacije bakrovih sulfidov, pogosto tvori zmesi s karminom; najdemo ga na območju Upper Lake (ZDA), v Čilu in puščavi Atacama.
Malahit (Cu3(CO3)2(OH)2) – do 57 % bakra (57,4 % bakra, 19,9 % ogljikovega dioksida in 8,2 % vode) ter rahle primesi CaO, Fe2O3, SiO2, ZnO in drugih. Nastane zaradi oksidacije bakrovih sulfidov, zlasti z apnencem in dolomitom. Dobro znana so nahajališča na Uralu. Je zelene barve, lepe oblike ter se uporablja kot poldragi kamen v nakitu in kot obloga v gradbeni in pohištveni industriji.
Azurit (Cu2CO3(OH)2) – do 55 % bakra (55,2 % bakra, 25,6 % ogljikovega dioksida in 5,2 % vode). Običajno je čist, včasih pa lahko vsebuje mešanice zlata. Tako kot malahit tudi azurit nastane zaradi oksidacije bakrovih sulfidov; mineral je sinje modre barve.
Hrizokola ((Cu;Al)2 H2Si2O5(OH)4•nH2O). Hrizokola se šteje za gel. Nastane zaradi oksidacije bakrove rude v vročem in suhem podnebju ter se pojavi v obliki polnil in skorje (Zambija, Zimbabve); je zelene, modro-zelene ali modre barve in precej pogost; uporablja se kot kamen za nakit.
Samorodni baker, zbirke Muzeja bakra v mestu Legnica, foto D. Berdys
Halkopirit, Romunija, Dobruja, zbirke Muzeja bakra v mestu Legnica, foto D. Berdys
Masivna koncentracija halkopirita, zbirke Muzeja bakra v mestu Legnica, foto D. Berdys
Koncentracija mineralizacije bakra: halkopirit, bornit, halkozin, kremen, Romunija, Dobruja, zbirke Muzeja bakra v mestu Legnica, foto D. Berdys
Malahit na marlitu, ki nosi baker, Poljska, Spodnja Šlezija, rudnik bakra v mestu Leszczyna, foto D. Zapał
Azurit na marlitu, ki nosi baker, Poljska, Spodnja Šlezija, rudnik bakra v mestu Leszczyna, foto D. Zapał
